VARSTVO IN UVELJAVLJANJE PACIENTOVIH PRAVIC

 

Pravica do zdravja ni samo temeljna človekova in ustavna pravica. Je tudi ena od najpomembnejših družbenih vrednot. Pozitivne obveznosti države in ustanov, ki so v funkciji kakovostne in učinkovite zaščite te pravice, so zato toliko večje. V tem kontekstu je primarna obveznost države, da sprejme zakonodajo, ki bo pomenila kakovostno in učinkovito pravno zaščito pravice do zdravja in posameznih, ožjih segmentov te pravice. Ko gre za pravice pacientov in njihovim pravicam ustrezne dolžnosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti je država svojo pozitivno obveznost uresničila tudi s sprejemom Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP).

Temeljne pravice pacientov in njim ustrezajoče temeljne dolžnosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti (zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev) so v zakonu dovolj jasno in natančno opredeljene, a v praksi (pre)pogosto prihaja do njihovih kršitev. To trditev zapišem kot nekdo, ki se pri svojem delu s temi vprašanji pogosto sooča.

Prav je, da pacient pozna svoje pravice ter ve, kako jih je moč uveljaviti in doseči njihovo varstvo, če so mu kot uporabniku zdravstvenih storitev kršene. Namen Zakona o pacientovih pravicah je omogočiti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem.

Zakon vsebuje sicer dokaj obširen seznam pravic, pri čemer gre poudariti, da so deklerativno opredeljene pravice za pacienta zgolj »mrtva črka na papirju«, če se tudi v praksi - dosledno in brez izjem! - ne uresničujejo. (Pre)pogosto se ne. Zaradi tega je še bolj pomembno, da pacient dobro pozna samo vsebino posameznih pravic, načine njihovega uresničevanja ter možnosti ukrepanja v primeru kršitev. Še posebej pomembno je to v primeru, ko se v vlogi pacienta znajde mladoletni otrok. Takrat starši - kot zakoniti zastopniki - poudarjeno opravljajo svojo dolžnost skrbi za otrokovo največjo korist. Varovanje otrokovega zdravja je namreč dolžnostno upravičenje, katerega nosilci so v prvi vrsti starši. Pri tem pa ne smejo biti neutemeljeno in protipravno ovirani oziroma prikrajšani.

Vodilo in poslanstvo BALANCE pravnega svetovanja je v iskanju ravnovesja med pravicami in dolžnostmi pacienta na eni ter pravicami in obveznostmi izvajalca zdravstvene dejavnosti na drugi strani, zato svoje znanje in izkušnje usmerja predvsem v različne načine preprečevanja sporov. Prvi korak k temu so ustrezni pravni temelji pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. BALANCE za zdravstvene delavce uredi vse potrebno, da se zadosti pravni pravilnosti - zahtevam področne in druge zakonodaje ter prepreči kazni s strani inšpekcijskih organov. S tem pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti vzpostavi ustrezno pravno kulturo in ob upoštevanju načel zdravstvene stroke poskrbi za visoko raven zaščite pravic pacientov, kar prispeva k večjemu zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravstvenimi delavci.

BALANCE sinergijo med pacienti in izvajalci zdravstvene dejavnosti vzpostavlja in ohranja z ozaveščanjem in izobraževanjem (osebno svetovanje, predavanja, izvedba usmerjenih pravnih laboratorijev in delavnic) obeh strani v razmerju, kar se v praksi izkazuje kot zelo uspešen pristop oziroma način preprečevanja sporov.

Ko izbereš

BALANCE

lahko pričakuješ:

- vzpostavitev pravnih temeljev pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti,

- pravno svetovanje in pomoč pri zaščiti pravic pacienta na vseh ravneh,

- strokovno vodenje primera v postopku varstva in uveljavljanja pacientovih pravic,

- zastopanje v postopku obravnave kršitev pacientovih pravic na podlagi ZPacP,

- pravno svetovanje in pomoč staršem pri zaščiti pravic in koristi mladoletnih otrok.